VOŠČILO
TOPLINA
Rokavice, kapa, suknjič debel,
pa čevlji visoki in z »mačkom« obdani,
v decembrskem mrazu še vedno me trese,
tudi šal ne pomaga, le kaj me pogreje?
V hiši tam topli zdaj ogenj gori,
košara polna suhih polen,
žerjavica rdeča močno žari,
pa vendar še zebe, le kaj me ne greje?
Smrečica v kotu tiho stoji,
v sobi okrašeni veliko ljudi,
v zraku praznih besed mrgoli,
roke ledene, telo se trese, le kdo me pogreje?
Glej, prijatelj moj stari, kod si le hodil?
Je leto naokoli, pa nasmeh tvoj ni splahnel,
sezi mi v roke, objemi tesno,
zdaj spet toplo je pri srcu, greje močno.
Meta Zupan
Polno iskrenih, srečnih trenutkov v krogu družine in prijateljev
ter obilo zdravja in zadovoljstva v letu 2022
VAM ŽELI KONJENIŠKI KLUB STOL.
.